Wikimedia Public Domain F16 firing wikimedia.orgwikipediacommons114F-16_firing_Maverick_Missile.jpg.jpg

Zagotovo le malokdo uspe našteti vse parke, rezervate, podzemne jame ali vsaj pomembnejše znamenitosti prostora med Nanosom, Slivnico in Snežnikom. Večina znamenitosti je zaščitenih, varovanje nekaterih se pravkar pripravlja, žal so bili nekateri projekti ustreznega vrednotenja in zaščite tudi ustavljeni (Regijski park Snežnik, Evropski park / muzej Krasa).

Kvalitete tega prostora - z območjem Poček in Bač v samem središču - so izredne in ponujajo številne možnosti za trajnostni - ekološki razvoj regije. Varovanje teh kvalitet je kritičnega pomena.

Spodaj so predstavljeni nekateri parki in nekateri projekti, ki dokazujejo, da se z naravo da živeti in razvijati.

 

Park Zeleni Kras

Dobrodošli na Zelenem krasu

Obstaja kotiček, s katerim se je narava še posebej potrudila. 

To je domovina nepreglednih gozdov, svobodnih ptic in ponosnih živali, kraj srečanja z dih jemajočim podzemnim svetom in pokrajina tipičnih kraških pojavov. Je tudi dežela vznemirljivih zgodovinskih spomenikov in pristnih ljudi. Pravimo mu Zeleni kras. Razgiban in poln energije vas skozi celo leto vabi pod nebo, med naravna čudesa in kulturne spomenike. Obiščite nas. Sami, s prijatelji ali z družino. Prijazno vas bomo sprejeli in vas popeljali naokrog.

Odkrijte Zeleni kras. Dobrodošli.

http://zelenikras.si/

RRA Notranjsko Kraške regije

www.rra-nkr.si/projekti

_______________________________________________________________________

Notranjski regijski park

Notranjski regijski park je ustanovila Občina Cerknica leta 2002 z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina.

Edinstvena je odločitev, da občina celoten svoj prostor razglasi za naravni park.

 »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave, in lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave.«

Janez Vajkard Valvasor, 1686

 

www.notranjski-park.si

http://sl.wikipedia.org/wiki/Notranjski_regijski_park

_______________________________________________________________________

Mednarodni projekt Parki Dinarskega loka - Dinaric Arc Parks:

V verigo Parkov Dinarskega loka sta vključena tudi Notranjski regijski park in Park Škocjanske jame. Dinarski lok s svojo lepoto, geografskim položajem in biološko raznolikostjo ne zaostaja za Karpati, Alpami ali katero koli drugo znano svetovno ekološko regijo.


Povezave na predstavitve parkov po državah:
http://www.youtube.com/user/DinaricArcParks

http://www.discoverdinarides.com

______________________________________________________________________

Krajinski park Pivška presihajoča jezera

Pivško kotlino ob razvejani reki Pivki, na kateri je bilo nekoč kar 37 mlinov, je  narava obdarila s posebnimi kraškimi pojavi – na površju se pojavijo številni izviri in bruhalniki, ki napolnijo nižje manjše in večje kraške kotanje in tako nastane sedemnajst presihajočih jezer.
Dvanajst se jih nahaja v občini Pivka – Petelinjsko jezero, Klenško jezero, Palško jezero, Radohovsko jezero, Parsko jezero, Malo in Veliko Drskovško jezero, Malo in Veliko zagorsko jezero, Laneno jezro, Kljunov ribnik, Kalško jezero.

http://www.pivka.si/podrocje.aspx?id=212

Povezava -->  Krajinski park Pivška presihajoča jezera

Pivška jezera bodo krajinski park

Park bo prvenstveno ustanovljen z namenom, da se zavaruje sistem Pivških presihajočih jezer oz. naše naravne vrednote pred nadaljnjim onesnaževanjem ter da se ohrani raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, hkrati pa lahko park nudi razvojno priložnost, ki jo lahko prinese blagovna znamka zaščitenega območja.

http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=87&tx_ttnews[tt_news]=373&tx_ttnews[backPid]=17

______________________________________________________________________

Krajinski park Rakov Škocjan

Rakov Škocjan je 2,5 km dolga in do 300 metrov široka kraška dolina ob vznožju Javornikov, ki je nastala, ko se je zrušil strop nekdanje kraške jame, po kateri teče reka Rak. Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem, jugovzhodno od avtocestnega odseka A1 Postojna-Unec. Na majhnem koščku kraškega sveta najdemo številne kraške pojave, ki so med drugimi pritegnili že Janeza Vajkarda Valvasorja v 17. stoletju.

Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijan, katere ostaline so pri Velikem naravnem mostu domnevno ob prehodu 15. v 16. stoletje, danes pa so od nje vidne le še ruševine. Po Krajinskem parku Rakov Škocjan vodi naravoslovna učna pot, po dolini pa je speljana tudi krožna cesta, ki je primerna za družinsko kolesarjenje.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Rakov_%C5%A0kocjan

_______________________________________________________________________

Notranjski kraški trikotnik

Trikotnik med Postojno, Planinskim in Cerkniškim poljem imenovan Notranjski kraški trikotnik je geomorfološko in hidrološko najznačilnejši ter zgodovinsko najbolj poznan kraški sistem.

http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/natura2000_notranjskinadzemni.pdf

http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=105&no_cache=1&area_id=213

_______________________________________________________________________

Krajinski park Planinsko polje

Tipično kraško polje s podzemnim pritokom in odtokom. Ob večjem deževju se reka Unica spremeni v pravcata mala jezera. Polje je dom raznih rastlinskih vrst, tudi ogroženih. Je pa tudi raj za ribiče, saj je dom najlepših postrvi.

http://www.postojna.si/podrocje.aspx?id=1825

http://www.burger.si/Cerknica/PlaninskoPolje/PlaninskoPolje.html

_______________________________________________________________________

Krajinski park Mašun

Mašun je bil v preteklosti gozdarsko naselje na Snežniku na višini 1025 m. Danes je vse bolj priljubljen med pohodniki. Zanimiv je predvsem zaradi lovskega dvorca. V parku je speljana tudi učna pot. Snežniški gozdovi nudijo tu zavetje za mnogo raznovrstnih živali in rastlin.

http://www.visitslovenia.net/slovenija/naravne-znamenitosti/krajinski-park-masun

 Mašunska gozdna učna pot

_____________________________________________________________________

Krajinski park Nanos

Nanosova "pleša" sega do višine 1262 m in daje na vrhu odlično razgledišče na Postojnsko kotlino in Vipavsko dolino pa vse do Tržaškega zaliva. Je dom raznovrstne favne in flore, poleg naravniih znamenitosti pa se spaja tudi s kulturno dediščino. Posebej zanimivo pa je 500 let staro drevo tisovec. Na vrhu si lahko odpočijete v Vojkovi koči.

http://www.visitslovenia.net/slovenija/naravne-znamenitosti/krajinski-park-nanos

 

______________________________________________________________________

Botanični rezervat Snežnik 1964

Snežniška planota je obsežen kraški svet na skrajnem severozahodu Dinarskega gorstva.

Snežnik sega kot najvišja nealpska gora v visokogorski pas, torej nad drevesno mejo. Tudi ta je za slovenske razmere nekaj posebnega, saj namesto smrek prehajajo v pas ruševja bukve, ki imajo zaradi plazov značilno sabljasto ukrivljena debla.

Predele nad 700 metri nadmorske višine večinoma preraščajo ilirski bukovi gozdovi, ki so pomemben življenjski prostor zveri, več vrst netopirjev, sove kozače, koconogega čuka in hroščev.

 

Flora vrha Snežnika vzbuja pozornost botanikov. Snežnik je značilno območje liburnijskega sviščevca, Scopolijevega repnjaka, najvišji vrh Veliki Snežnik (1796 m) se postavlja z edinim našim rastiščem dinarske smiljke in enim redkih rastišč Scopolijevega repnjaka . Najvišji del pogorja, vrhova Veliki in Mali Snežnik, so zaradi te izjemno zanimive mešanice rastlinstva že leta 1964 razglasili za botanični rezervat s površino 196 ha.

Na Snežnik vodi več planinskih poti, najbolj znana je pot iz Sviščakov. Poleg teh pa je do Snežnika možen dostop iz smeri Grde drage, Gašperjevega hriba in Grčevca. Na vrhu Snežnika je planinska koča in zatočišče, kjer se lahko obiskovalci okrepčajo in spočijejo pred povratkom v dolino.

VIR: Projekt LIFE04NAT/SI/000240 “Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem” in Tematske poti (www.ilirskabistrica.si/component/content/article/19?start=3)

 

_______________________________________________________________________

 Park Škocjanske jame

Svetovna dediščina od leta 1986. Regijski park od leta 1996. Podzemno mokrišče (Ramsar) od leta 1999. Kraško biosferno območje (MAB) od leta 2004.

http://www.park-skocjanske-jame.si/
_______________________________________________________________________

Park vojaške zgodovine Pivka

Park vojaške zgodovine je muzejsko in doživljajsko središče, ki nastaja na območju starih italijanskih kasarn v Hrastju v Pivki. Osnovni cilj projekta je na podlagi bogate vojaško-zgodovinske dediščine tega območja osnovati razgibano turistično središče, ki je namenjeno izobraževanju, raziskovanju in izjemnim doživetjem. Park vojaške zgodovine je rezultat močne volje ljubiteljev vojaškozgodovinske zapuščine v občini v Pivka in na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ter občinske uprave v Pivki, ki je v svoji vojaški dediščini prepoznala velik razvojni potencial.

http://www.parkvojaskezgodovine.si/
_______________________________________________________________________

Regijski park Snežnik - začeto ustanavljanje ustavljeno

Regijski park Snežnik naj bi bil med največjimi parki v Sloveniji in prvi park, ki bi bil ustanovljen po novem Zakonu o varstvu narave.

Zajemal in varoval naj bi Cerkniško polje, Planinsko polje, Postojnsko jamo, Loško polje, Bloško planoto, področje Slivnice, Snežnika, Javornikov, vzhodni del Pivške doline s Pivškimi jezeri in porečje Nanoščice.

Povezava na spletno stran --> Park Snežnik (bilten za prebivalce na območju regijskega parka Snežnik)

Povezava na spletno stran --> Regijski par Snežnik (Ministrstvo za okolje in prostor - do 2012)

Karta Regijskega parka Snežnik:

  (klikni na karto za povečavo)

Predstavitev Projekta snežnik - LIFE: Natura 2000 v Sloveniji:

Lefe NATURA 2000

Že leta 1967 je bil v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije predlagan Notranjski krajinski park.

Leta 1985 je bila dana pobuda, naj bi park obsegal notranjski trikotnik med Pivško kotlino, Cerkniškim in Planinskim poljem.

Leta 1998 je takratna Uprava RS za varstvo narave predlagala še nadaljnjo širitev parka tako, da bi zajel še del Bloške planote in se povezal s Kočevskim parkom. Park naj bi se preimenoval v regijski park Snežnik.

"Načrtovanje in ustanavljanje novih naravnih parkov v Sloveniji: prvo desetletje začasne zaustavitve ustanavljanja regijskega parka Snežnik

Izvleček: Naravni parki so v zadnjih dveh desetletjih eden od temeljev varstva narave v Sloveniji, vendar se soočamo s težavami pri izvajanju nacionalnih programov ustanavljanja novih naravnih parkov. V prispevku smo analizirali uresničevanje osmih nacionalnih programov, kjer prihaja do zamud in začasnih zaustavitev. Predstavili smo primer regijskega parka Snežnik – parka v ustanavljanju – in ga primerjali z izkušnjami v drugih območjih. Vzroki težav in zamud so zlasti pomanjkanje zaupanja na lokalni ravni, slaba integracija v druge politike in pomanjkanje podpore drugih sektorjev, nezadostna politična podpora ter pomanjkanje virov. 

Iz knjige mag. Brede Ogorelec Narava kot vrednota"


Snežnik je naravovarstveno pomembno območje, zato je tudi bilo določeno kot območje Natura 2000. Gre za eno od območij v Sloveniji, kjer je biološka pestrost med največjimi.

Vir: Zavod RS za varstvo narave http://www.zrsvn.si/life/sl/informacija.asp?id_meta_type=43&id_informacija=279

_______________________________________________________________________

Evropski muzej/park Krasa - začeto ustanavljanje ustavljeno

Medresorska delovna skupina za izvedbo projekta Evropski muzej krasa je na 3. sestanku 3. marca 2006 sprejela dve odločitvi, pomembni za nadaljevanje projekta. Prva je, da je zaradi narave projekta primernejša oznaka "Evropski park krasa", ker je oznaka "muzej" zavajajoča zaradi načina in vsebine predstavitve kraških pojavov. Druga odločitev je bila, da se opravi še en krog preverjanja lokacij.

Povezava na Ministrstvo za kulturo - Medijsko središče - novica 30. 6. 2006: http://www.arhiv.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/151/article/2131/4490/cc29baff03/

 ___________________________________________________________________

NARODNI, REGIJSKI IN KRAJINSKI PARKI SLOVENIJE

 

 ___________________________________________________________________


Seznam naravnih znamenitosti regije
 ___________________________________________________________________

Postojnska jama

Postojnska jama je 20.570 m dolg kraški jamski sistem v bližini Postojne in je največji v Sloveniji. K jamskemu sistemu Postojnske jame sodijo tudi Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama, Pivka jama... Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. Podzemni tok reke Pivke je v dveh milijonih letih postopoma zniževal svojo strugo in tako ustvarjal različna nadstropja jame. Stalna temperatura v notranjosti jame je bila še pred nekaj leti približno 8 °C, danes pa se giblje med 8 in 10 °C.

http://www.postojna.si/podrocje.aspx?id=1822

http://www.burger.si/Jame/PostojnskaJama/seznam.html
 ___________________________________________________________________

Pivka jama

Pivka jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od Postojne, v njej pa so organizirani vodeni turistični ogledi. Po jami teče podzemna reka Pivka, ki v podzemni svet vstopa že v Postojnski jami. Pivka jama je sicer del obširnega postojnskega jamskega sistema. Vhod v Pivko jamo je v avtokampu Pivka jama, kjer je tik ob restavraciji 65 m globoko udorno brezno. Od tod je mogoče videti podzemno reko Pivko. Jama je preko 100 m dolgega umetnega rova povezana tudi s Črno jamo. Podzemna reka Pivka nadaljuje svojo pot v Planinsko jamo, kjer se združi z reko Rak in teče dalje pod imenom Unica, zadnja kraška ponikalnica v vrsti pritokov reke Ljubljanice.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pivka_jama

http://www.postojna.si/podrocje.aspx?id=1875

_______________________________________________________________________

Planinska jama

Planinska jama (nekdaj Malograjska jama) spada med najdaljše slovenske jame. Vhod v jamo je v zatrepni dolini pod 65 m visoko pečino v jugozahodnem delu Planinskega polja. V jami je 500 m od vhoda sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo, in Raka, ki teče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje.

http://www.postojna.si/podrocje.aspx?id=1823

http://www.planina.si/modules/vsebina/category.php?categoryid=4

http://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_jama

_______________________________________________________________________

Križna jama

Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode

http://www.krizna-jama.si/

http://www.burger.si/Jame/KriznaJama/KriznaJamaENG.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEna_jama
_______________________________________________________________________

Jama pod Predjamskim gradom

Pod Predjamskim gradom je ponikalnica Lokva izoblikovala podzemno jamo, ki se razširja v štirih nadstropjih. Jama pod Predjamskim gradom je druga najdaljša slovenska jama.

Dolžina vseh do sedaj odkritih delov jame obsega 13 km. Turistični odsek meri 700 m in vključuje Konjski hlev, Glavni rov, Imenski rov, Veliko dvorano in Fiženco, kjer je izhod na površje.

http://www.postojna.si/podrocje.aspx?id=1824

http://kraji.eu/slovenija/predjamski_grad_okolica/IMG_4201_predjamski_grad_okolica_jama_pod_predjamskim_gradom/slo

_______________________________________________________________________